Jesti na skrivni lokaciji, skrivni meni in si drzniti tvegati?

50 izbrancev, ki se prijavijo prvi. Skrivna lokacija do zadnjega trenutka. Skrivni meni, razvit posebej za dogodek. Znan chef. Tvegati, da ti morda ne bo vse všeč. In se prepustiti doživetju, ki bo ostalo v spominu. Mamljivo? Skrivna večerja.

Preberi tudi opis Skrivne večerje 2. 

Začelo se je s klicem

Za Skrivno večerjo sem izvedel kar kmalu. Sicer so ostale skrivnosti, ker tudi jaz nisem poznal lokacije dogodka do treh ur pred samo večerjo. Prav tako je ostal skrivnosten meni. Seveda sem bil takoj za stvar. Zakaj pa ne? Nekaj je jesti v restavraciji. Nekaj pa v okolju, ki to ni. In za nekaj ur postane. Všeč mi je tudi ideja, da se vsakič išče fuzija pop up lokacije, drugega chefa in menija, ki ga kreira prav za ta dogodek. Tako ali drugače doživiš unikatno doživetje, ki ga deliš le s tistimi, ki sedijo skupaj s tabo.

16:10, torek

Padel je mail. Lokacija Skrivne večerje. Križevniška cerkev. Križanke, Ljubljana. Okey, v cerkvi res še nisem večerjal. Sploh pa ne v tako markantni. Lokacija je bila zadetek v polno. Če to cerkev poznaš, potem veš, da prostor vzbuja spoštovanje. Gremo.

19:00, torek

Diskretno označen vhod, odložiš plašč, vstopiš v prostor, kjer kraljujejo 3 elementi. Dve dolgi mizi za goste ter “oder”, kjer sicer praviloma pridiga kdo drug, a tokrat je kar Bine z ekipo, za delovnim pultom, kjer so pred očmi gostov nastajale jedi in krožniki.

22:00, torek

Odhod. Bil sem dobre volje, doživel sem nekaj, kar še nisem nikoli prej. Hrana mi je bila všeč. Vajen sem Binetovega stila kulinarike in mi je zelo blizu. Tudi tokrat je, vsaj mene prijetno nahranil. Pred tem se je zgodila Skrivna večerja. Dinamika je bila ležerna, umirjena, primerna prostoru. Ni bilo plesalk, klovnov in reality šova. Bil je prostor, umirjen pogovor gostov, ki so praviloma prišli v dvoje. Vonj hrane, ki je nastajala na odru in trkanje kozarcev.

08:00, sreda

Preden sem si dovolil ustvariti končno mnenje, sem želel spati. Se naspati in v miru strniti vtise. Spisal sem ta članek. In ga izbrisal. Se odločil, da počakam še nekaj dni. Odšel sem na kosilo. Ni bilo vredno spomina. Kosilo.

Nedelja, 12:00 – Zakaj je Skrita večerja kot bonboniera?

Če pričakuješ, da bo vse razkrito vnaprej, se motiš. Skrivnostnost je tukaj ključna. Veš, da bo. Veš, kdaj bo. Veš tudi, kdo bo chef. To pa je tudi vse. Drzneš si tvegati. Drzneš si sprejeti fakt, da bodo organizatorji in chef skušali navdušiti in vplesti svoj avtorski izraz. Izraz skozi izbrano lokacijo, jedi, strežbo, doživetje.

Veš, da ti morda vse ne bo všeč. Veš. A tako kot pri vsaki dobri ljubezni tvegaš.

Ker te ščemi v trebuhu in ne želiš, ne moreš reči ne. Ekskluzivnost. Pomembna reč. Tukaj jo imaš. Skrivna večerja je dogodek s tremi spremenljivkami: lokacijo, chefom in menijem. Meni je pripravljen prav za to in samo to srečanje. Chef doda svojo avtorski izraz skozi jedi, imena jedi in še kaj, recimo ambientalno glasbo. Tokrat so bili The Doors. Binetu ljubi. Človek ima okus. Tudi za glasbo.

Še pridem.

Jap, še pridem. Ker ne gre le za hrano. Hrana? Degustacijske menije imajo vsi dobri chefi. Na tega pri Skrivni večerji gledam kot na skrivni degustacijski meni. Prepustim se. Vse to za dovolj razumno ceno, ki je le za odtenek višja od tiste v primerljivo dobri restavraciji. A tam ni takšne ekskluzive. Poleg tega mi je všeč, da jem nekje, kjer verjetno ne bom nikoli več. Na utrganih lokacijah, kjer je to res nekaj posebnega.

Kaj bi spremenil oziroma nadgradil?

Osebno bi dogajanju dodal še malce več zgodbe. Lokacija je bila tokrat znana, markantna. Vseeno bi predstavitvi lokacij namenil kakšno minutko ali dve. Ker je to del vtisa, lokacija pa pomemben dejavnik presenečenja. Prav tako bi povedal še več o hrani, med tem, ko se servira krožnike. Saj je na jedilnem listu zapisano dovolj, vendar bi me zanimala še chefova zgodba, kako je povezal hrano in lokacijo.