Delo na črno lahko predstavlja nelojalno konkurenco tistim, ki poslujejo skladno s predpisi. Pomeni tudi izpad prihodka v državni proračun. Resnici na ljubo pa lahko za končnega kupca pomeni tudi kratkoročni prihranek. Je delo na črno res črno bela zgodba? [Tweet “Bova kar brez računa, kajne?”]

Od danes dalje poznamo v Sloveniji še bolj ostre kazni za delo in zaposlovanje  na črno, za nadzor pa bo skrbela kar Finančna uprava RS (ex DURS). Državljani se že veselimo občutno višjih glob, ki bodo zadele zlobne kršitelje zaradi katerih je menda vse narobe v tej državi.

Ne trdim, da je delo na črno koristno in verjamem, da je neprijetno za vse, ki skušajo delati po predpisih, izdajajo račune in so zato tudi cenovno nekonkurenčni tistim, ki poslujejo brez njih. Verjamem tudi, da naš proračun na račun dela na črno izgubi kar precej milijonov letno. Vse je res, a vprašati se moramo, zakaj delo na črno sploh obstaja.

Predvidevam, da so le redki tisti, ki niso še nikoli plačali kakšne storitve brez računa. Še toliko bolj, če je ponudnik to znal predstaviti skozi možnost nižje cene. Državi menda itak damo dovolj,  preveč in zakaj bi plačevali več, kot lahko.  Takšna logika je sicer zelo kratkoročna, jo pa lahko razumem, ko pred tabo stoji mojster z listkom, kjer je napisan znesek 5.000 EUR in računom, kjer je številka za kakšen tisočak višja na račun davka.

Smo premalo seznanjeni z vplivi sive ekonomije? Brez skrbi, država nas nauči.

Pa dajmo malce brskati po Googleu. Za začetek sem se spomnil kampanje »Vklopi razum, zahtevaj račun«. Kampanja proti sivi ekonomiji mi je ostala v spominu, čeprav je Google ob vnosu iskalnega niza »delo na črno« sploh ne zazna na prvi strani zadetkov. Izjemno »uspešna« je tudi Facebook stran z vsega 3.672 sledilci in zadnjo novico z dne 23. julija, kar niti ni nujno slabo od podatku, da ima Facebook stran Damjana Murka pol manj sledilcev. Še dobro, da ima Facebook stran odhajajoče predsednice vlade kar 4-krat večji doseg. Očitno nam je Alenka bolj zanimiva kot delo na sivo, črno ali belo.

Ne želim, da ta zapis zveni predvsem kot kritika podvigov v bitki proti utajevalcem davkov. Menim pa, da ne bo dovolj le strožja kaznovalna politika in neprepričljivo modrovanje, kaj vse izgubljamo državljani. Dokler živimo v državi, kjer nimamo konsistentnega spoštovanja in zaupanja v nosilce oblasti, je nerealno pričakovati izrazito naklonjenost borbi proti delu na črno. Pa ne pozabimo tudi na poplavo birokratskih ovir, ki se pojavijo pred tistimi, ki bi želeli svojo dejavnost opravljati legalno. Te so lahko tolikšne, da ljudje obupajo in če že kaj naredijo, to pogosto naredijo na črno.

Če povzamem: lepo, da Republika Slovenija viša globe in uvaja širši nadzor nad kršitelji. Pohvalno je, da se vlaga v kampanje, ki naj bi osvestile državljane. Upam pa, da bo oboje v prihodnje še boljše in da ne bo ostalo le pri kaznih temveč tudi takojšnjih ukrepih, ki bodo razbremenili gospodarstvo in olajšali sleherniku vstop v podjetniške vode. Seveda vstop brez strahu, da bo čez kakšno leto šel v osebni stečaj zaradi banalne napake, ki je priročno zmotila inšpektorja na dan otvoritve njegovega podjetja. Saj vemo, da inšpektorji včasih podjetnike zelo radi obiščejo že kar prvi dan. Prikupno.

Tvoja ocena šteje