Ne verjamem, da obstaja enotno mnenje o tem, kdo je »zgolj« kuhar in kdo chef. Zadnja leta se je tudi pri nas uveljavila uporaba bolj fensi izraza chef. Morda tudi zato ker je izgovorjava zelo blizu besede »šef«, čudežnega bitja z avreolo nezmotljivosti, ugleda in moči.

Oba kuhata

Za začetek pomislimo, kdo je kuhar? On ali ona. Nekdo, ki pripravlja hrano. V tej vlogi smo skoraj vsi in tudi mnogi v gostinstvu. Je nekdo, ki pripravlja čevapčiče ali obrača burgerje v restavraciji hitre prehrane chef? Proces priprave hrane, tudi v komercialnih ustanovah, je pogosto poenostavljen na lahko priučljiva opravila. Prednost je v nižjem začetnem zahtevanem znanju, hitrejšem uvajanju novega delavca in tudi posledični preprosti zamenljivosti kadrov. Morda ta oseba ni chef, ampak še vedno je kuhar. Ustvarja oziroma soustvarja hrano. 

Kdo torej je chef?

Drznim si postaviti nekaj značilnosti chefa. Za začetek, to je nekdo, ki je za svoje delo plačan. Človek, ki ga imenujejo chef, bi moral dobro obvladovati sestavine in postopke priprave hrane. Z njimi bi moral biti tako blizu, da zna jedi tudi kreirati in pri tem nujno ne potrebuje prehodnega seznama sestavin in količin. Je nekdo, ki se znajde s sestavinami in kreira jed z avtorskim pridihom. Jo zna umestiti v jedilnik, zmore ustvariti njeno zgodbo in jo integrirati v celovito doživetje za goste. Seveda ni en šef chef za vse. Od tu tudi tradicionalna delitev vlog v profesionalnih kuhinjah, ki izhaja iz Francije. Specializacija chefom ni nekaj tujega, včasih je kar nujna za doseganje zvezd, prav tako kot tudi timsko delo.

Bloger kuha

Pa se vrnimo nazaj v to ozvezdje domačih štedilnikov in pečic. Kaj pa kuharji, ki kuhamo doma in objavljamo recepte. Kaj smo?

Zadnjič so naju z bratom na televiziji iz recepcije pospremili z besedami »To sta kuharja«. Priznam, da sem se za trenutek zdrznil. Celo življenje se ukvarjam s kreativnimi poklici. Delom na radiu, nekaj časa tudi v tehničnih vlogah na televiziji, v časopisih, odnosih z javnostmi, marketingu. Moje »orožje« so tipkovnica, misel, beseda in zmožnosti izražanja ter poslušanja. Kuhalnica se je pojavila šele marca lani. In sedaj sem (tudi) »kuhar«.

Ali sem pravi kuhar ne vem, to naj sodijo drugi. Vem pa, da več kot ustvarjam, bolj sem skromen. Vse bolj se zavedam dimenzij vesolja kulinarike in majhnosti posameznika v tem ekosistemu. Vem, kaj naredi velikega kuharja in chefa. Znanje in izkušnje, praksa, okusi. Radovednost in motivacija. Vztrajnost.

Se še čudite, čemu v dobri restavraciji za 5-hodni meni plačate malce več kot v restavraciji hitre prehrane? In zakaj je strošek sestavin le majhen del celotne vrednosti doživetja? Pomisli ponovno. Jaz kuharje in kuharice spoštujem. Pa četudi so raje šefi in šefice. To je spoštovanja vreden poklic. Pika in dober tek!

 

 

 

Tvoja ocena šteje