V Sloveniji imamo ogromno ljubiteljev hrane, bolj malo pa tistih, ki svoje dosežke javno predstavijo na svojem blogu oziroma portalu. Predstavljam nekaj tistih, ki so meni zanimivi. Prva je Katja Ropoša, ki jo v kulinarični vlogi bolje poznamo pod imenom njenega bloga Cook, Eat & Smile.

 

Kdo je Cook, Eat & Smile  in kakšna je tvoja kulinarična zgodba?

Pod imenom Cook, Eat & Smile se skriva dekle, ki bolj kot karkoli drugega rada ustvarja, kuha in packa. Moje ime je Katja in kadar imam le nekaj malega časa, me lahko najdete v kuhinji. Kuham večkrat na dan, uživam v hrani, ki jo pripravim sama, v hrani narejeni iz mojih najljubših sestavin. Določenih živil se moram izogibati, a ker ne želim jesti enolično, sem začela spoznavati sestavine, ki jih nekoč nisem poznala. V kuhariji neizmerno uživam. Rada preizkušam nove kombinacije, le redko se ponavljam. Poskušam ostati zvesta svojim načelom – hrana naj bo zdrava, enostavna, polnovredna in vselej drugačna. Sem proti raznim dietam, prednost raje dajem pravim sestavinam in se izogibam umetnim dodatkom in vnaprej pripravljenim jedem. Receptom poskušam dati svoj pečat, pa naj bo to le začimba, določena sestavina ali malce drugačna kombinacija.

Blog Cook, Eat and Smile je nastal v želji po zbirki lastnih receptov, kot moderen ‘kuharski’ zvezek. Sprva le zame. Ker se je kar nekaj ljudi našlo v mojih receptih in jim je zdrava, polnovredna hrana blizu, sem se odločila, da blog predstavim še na Facebooku. Veseli me, ko vidim, koliko ljudi ga spremlja. Konec koncev sem le ljubiteljska kuharica in vesela sem, da je moj okus blizu tudi drugim. Moji recepti so vedno prilagodljivi. Če kakšne sestavine ne marate, jo brez težav zamenjate. Bolj kot ne, gre za ideje. In za to, da je včasih vredno tvegati, se igrati, preizkušati… Le tako se odkrijejo novi okusi in tisti, najslajši recepti.

 

Sporočijo ti, da te bo obiskal Jamie Oliver. Katere tri jedi bi mu pripravila?

Tri jedi? Hm, kaj pa vem… Vem, da ima tudi on (tako kot verjetno vsi) nekaj njemu ljubih sestavin iz katerih pogosto kuha. A na to se ne bi ozirala. Pripravila bi mu jedi, ki so najbolj všeč meni, hkrati pa so značilni za Slovenijo. Verjetno bi izbirala med sezonskimi sestavinami, saj je njihov okus najbolj poln… Za predjed bi mu verjetno pripravila kakno dobro, gosto kremno juho, seveda čisto po moje. Glavna jed bi bila verjetno morska, za sladico pa nekaj lahkega in osvežujočega. Ne presladkega, a vseeno dovolj sladkega za tisto pravo piko na i. Jedi bi bile zdrave, polnovredne in nikakor ne prezakomplicirane.

 

Kakšno je tvoje mnenje o kulinaričnih oddajah in televizijskih šovih. Jih spremljaš in katere, kaj ti je všeč v njih?

Včasih sem gledala precej tovrstnih oddaj, sploh na tujih kanalih. Predvsem kuharje, ki imajo enako filozofijo glede prehrane kot jaz. Zdaj jih že nekaj časa ne spremljam, verjetno tudi za to, ker se ves čas ponavljajo 😉

Kuharskih oddaj in šovov je zares veliko, vedno več. Že na naših televizijah, kaj šele na kuharskih kanalih. Tako oddaje kot šovi so zelo raznoliki. Zdi se mi prav, da ljudje vse večji poudarek dajejo doma pripravljeni hrani, zato tovrstne oddaje podpiram. Vsaj zame so sicer bolj kot ne inspiracija, nekateri ljudje morda zapisujejo recepte in jih poskušajo poustvariti v svoji kuhinji. Kakorkoli, jaz sem zagotovo za to, da se kuha!

Trenutno spremljam šov Gostilna išče šefa. Sicer nisem tako navdušena, a ker je na sporedu praktično vsak dan, se vsaj občasnemu ogledu skorajda težko ogneš 😉 Ogledala sem si tudi oddajo Zdravo, Tereza, saj ima dekle v nekaterih pogledih enako predstavo glede hrane kot jaz. Tudi sestavine, ki jih uporablja so redno na mojem meniju, celo nekateri recepti so si podobni. Kljub vsemu pa sama nisem zagovornica ekstremov. Nisem veganka, ne vegetarijanka. Tudi presna hrana ni zame, saj me preveč rado zebe in kuhana hrana je tista, ki me pogreje ter hkrati pocrklja dušo in telo. Pretirana uporaba t.i. superživil prav tako ni zame – zdi se mi, da imamo številno super hrano že na dosegu rok, a smo premalo pozorni na tisto, kar je naše.

Skutina pita s figami in robidami v ajdovi skorjici

Skutina pita s figami in robidami v ajdovi skorjici

Katere jedi se najbolj spominjaš iz svoje mladosti?

Hm, kaj pa vem… Bolj se spomnim tistega, česar nisem imela rada. V vrtcu so me na primer silili s polento, ki je bila obvezna priloga golažu. Rumena gmota brez okusa se mi je tako zamerila, da se polente nisem dotaknila več kot 20 let. No, ko sem začela kuhati sama, sem ji ponovno dala priložnost. Seveda sem jo pripravila ‘po svoje’, z začimbami in v spremstvu sestavin, ki jih imam rada. In polento sem vzljubila! Rada imam kremasto, z veliko sirčka in zelišč, pa tudi zapečeno na žaru ali v pečici. Odlična je tudi kot osnova za malce drugačno pito ali pa kot skorja za kiš (slano pito), ki sem jo pripravila ravno pred kratkim.

 

Od kje prihajajo zamisli za tvoje recepte in jedi? Se dodatno izobražuješ na področju kulinarike?

Pri meni gre nekako takole… Zdaj ko je sezona buč, razmišljam kaj vse bi lahko pripravila iz njih. Pri tem moram upoštevati, da določenih živil zaradi svojega zdravja, ne smem vključiti v recepte. Če bi lahko jedla karkoli, bi bilo idej in receptov več. Morda bi bili tudi bolj raznoliki. Po drugi strani pa mi ta ‘ovira’ predstavlja izziv in ugotovila sem, da jem veliko bolj raznoliko kot marsikdo, ki brez težav lahko je vse. Inspiracija za kuhanje so fotografije, ki jih najdem na internetu, tuji blogarji, zanimiva kuharska oddaja. Čeprav recepte na koncu skoraj povsem preoblikujem, pa je pomembna tista prva ideja. Ker drži, da jemo tudi z očmi, so fotografije tiste, ki so velikokrat krivec za kasnejše zamisli. Nikoli se nikjer nisem izobraževala. Raznih kuharskih tehnik nisem vešča. Čeprav dam precej na končni izgled jedi, pa so mi v prvi vrsti pomembni okusi in priprava jedi, ki ne sme biti prezakomplicirana. Veliko razmišljam o sestavinah, o kombinacijah. Rada in z veseljem bi pripravila in preizkusila ogromno različnih stvari, a žal nimam časa (in, vsaj zaenkrat, svoje kuhinje 😉 ).

 

Katera je tvoja najljubša spletna stran oziroma kuharska knjiga?

Nimam najljubše spletne strani. Včasih iščem kakšno idejo za recept in takrat navadno vtipkam ključne sestavine in na podlagi fotografije kliknem na stran, ki bi znala biti zanimiva. Kar se tiče knjig je takole… Imam jih kar nekaj, a jih redko uporabljam. Včasih le prelistam, za kakšno idejo, a res redko. Navadno je tako, da se v vsaki knjigi najde le recept, morda dva, ki sta mi všeč. Zagotovo pa je, da če že, vedno posegam le po knjigah s fotografijami (le kakšna je kuharska knjiga brez slik? J). Sem pač vizualni tip in če me že fotografija ne pritegne, recepta niti ne preberem ne. Poleg tega pa je receptov (tako na spletu kot v knjigah, revijah in TV oddajah) vse več. Preveč izbire, preveč tujih idej, me omeji. Raje ustvarjam po svoje in ostajam zvesta svojim okusom.

Njoki iz sladkega krompirja z žajblovim oljčnim olje, kozjim sirom in praženimi pinjolami

Njoki iz sladkega krompirja z žajblovim oljčnim oljem, kozjim sirom in praženimi pinjolami

Za trenutek klikni na www.SKETA.si in mi razkrij, kateri izmed receptov ti je najbolj simpatičen?

 Sem kliknila in v oči mi je padla sladica in sicer torta Pina Colada. Presnih sladic ne delam pogosto, tudi zato, ker se mi nekatere zdijo prenasičene z oreščki in suhim sadjem. Ta pa mi deluje osvežilna in z veseljem bi jo preizkusila 😉

 

Kakšni so tvoji načrti na področju kulinarike?

Načrtov ni. Le želja po kuhanju, lastnem kreiranju in uživanju v doma pripravljenih jedeh. Če z njimi prek bloga ali Facebook profila navdušim še koga, pa je le še dodaten plus.

 

Kako bi ljudi, ki te morda še ne poznajo, v 3 stavkih prepričala, da so tvoje jedi in recepti vredni njihove pozornosti?

Ljudi ne želim prepričevati, da so moje jedi ‘najboljše’. Nikogar ne želim siliti. Vsak ima svoj okus in čeprav se mi včasih zdi nenavdano kako nekateri sovražijo kakšno izmed sestavin, ki jih sama obožujem, jih po drugi strani razumem. Ljudi želim navdušiti predvsem za kuhanje! Pa naj bo to kakršnokoli. Jim pokazati, da tudi z malo truda lahko dobro jedo. Da je največkrat pomembna le ideja in da se jim ni potrebno bati, preizkušati in se z okusi poigrati. Naj zaupajo svojemu okusu in naj ne vztrajajo vedno pri istem. S sestavinami, ki jih še ne poznajo, lahko veliko pridobijo. Tako kot sem jaz. Naj bodo njihovi krožniki barviti, zanimivi in vselej malo drugačni. Veseli me, če so ljudem moji recepti všeč. Če so jim blizu, kljub temu, da pogosto niso povsem ‘vsakdanji’, tradicionalni… Pohvale so pika na i. Ne zato, ker bi bila vesela, da jim je všeč moja hrana (konec koncev je pomembno, da je všeč meni), temveč zato, ker so se jih sploh lotili pripraviti. Če že, potem na ljudi poskušam vplivati prek fotografij, ki jih objavljam ob receptih. Pri vsakem receptu jih je namreč kar nekaj in čeprav za fotografije nimam primernega prostora, osvetljave ali fotoaparata (vse slike so produkt že zelo utrujenega mobilnega telefona), sem prepričana, da nisem edina, ki njeno pozornost pritegne videz jedi.

Kremna lisičkina juha * Cook, Eat&Smile

Kremna lisičkina juha * Cook, Eat&Smile

Zagotovo imaš svoj najljubši recept…

Začuda se ne bom odločila za nekaj, kar vsebuje avokado, sladki krompir (batata) ali čičeriko (to troje namreč naravnost obožujem), niti ne za eno izmed slanih pit, ki so pogosto na meniju. Predstavila bom raje recept za enostavno jesensko solato s pisano kvinojo, pečeno bučo, suhimi brusnicami in feta sirom, ki sem jo naredila pred kratkim. Predvsem zato, ker je lahka za pripravo, primerna za zajtrk, malico, prilogo ali glavno jed. Ker je dobra tudi hladna in tako odlična malica v službi. Točen recept in fotografije jedi, pa najdeš TUKAJ.