Zakaj bi sploh morali kaj delati? Lahko bi bili celo leto na dopustu in opazovali, kako na bančni račun vsak mesec prileti plača.

Sir Richard Branson, šef korporacije Virgin Group, si je priboril kup brezplačne publicitete z glasnim modrovanjem o dopustu zaposlenih v njegovih podjetjih. Richard meni, da bi morali zaposleni imeti možnost, da si vzamejo toliko dopusta, kot želijo. Morda nekaj dni ali pa kar več mesecev. Svoboda odločanja naj bi pozitivno vplivala na produktivnost zaposlenih ter njihovo kreativnost in zadovoljstvo. Podobno politiko že ima ameriški Netflix, Virgin pa jo je uvedel v ZDA ter Veliki Britaniji. Če se bo ideja prijela, jo bo Virgin razširil tudi v svoje podružnice.

Odlična zamisel.

Zgodba z napako

Seveda tudi ta zgodba ni zgolj bleščeča. Politika dopustov bo izhajala iz predpostavke, da odsotnost delavcev ne bo škodila poslovanju podjetja, kar koli to pomeni. Ob relativno enostavni možnosti odpuščanj v Veliki Britaniji in ZDA si težko predstavljam poskuse zlorab tako liberalne politike dopustovanja. Delavec, ki se bo neodgovorno poigral s sistemom na škodo poslovanja, bo verjetno v kratkem “spuščen na prostost” in bo lahko dopustoval od jutra do večera na kavču pred svojim televizorjem.

Zelo pomemben element je tudi razlikovanje med plačanim in neplačanim dopustom. Ko nanese beseda na dopust v Sloveniji privzeto pomislimo na plačano odsotnost z dela. Tako je pri nas, močno pa dvomim, da je Sir Richard Branson imel v mislih plačane dopuste.

Dopusti in registratorji

V Sloveniji podjetja množično uporabljajo registratorje delovnega časa. To so tiste dolgočasne škatle pri vhodih v službene prostore, ki beležijo sekunde, minute in ure, ki jih fizično preživljamo v službi. Seveda registratorji nimajo zveze s produktivnostjo zaposlenih. V Netflixu so recimo ugotovili, da je njihov posel zelo dinamičen in je težko ločiti službeni in zasebni čas zaposlenih. Izkazalo se je, da so pri njih registratorji relikt pretelosti in nepotrebni. Naslednji korak je bila odločitev, da nima smisla odrejati dnevov dopusta ter voditi evidenc. Seveda si lahko predstavljamo, da v Netflixu zaposleni ne odhajajo na dopust brez da bi prej naredili vse potrebno in kakovostno predali dela sodelavcem. Lahko pa to poskusijo in se kmalu poslovijo od službe.

Svoboda in odgovornost.

“This is Balkan” (To je Balkan)

Morda bom krivičen, a menim, da bi tovrstna politika dopustov pri nas hitro privedla do zlorab ugodnosti ter izjemne nevoščljivosti tam, kjer takšne ugodnosti podjetja ne bi omogočala. Začelo bi se pri posameznikih, ki bi se “znašli”. Ostali, odgovorni do delodajalca, bi kmalu popenili in množično še sami začeli zlorabljati sistem.

Zelo barvito si predstavljam Janeza, zavarovano kategorijo delavca, ki bi si vzel dva ali tri mesece plačanega dopusta za obnovo hiše, urejanje vrta in njive ter sončenje v Poreču. V zimskem času pa še nekaj tednov od decembra do februarja za obisk term ter smučarijo. Ne pozabimo še na mesec ali dva plačane bolniške odsotnost.

Pretiravam? Morda. Vseeno pa resnica ne bi bila daleč od tega opisa. Žal.

Tvoja ocena šteje