Ronija Kordiša sem prvič spoznal pred leti, v času, ko sem vodil odnose z javnostmi pri našem vodilnem operaterju. Že takrat je izstopal z resnim odnosom do svojega bloga in vztrajnostjo. Življenje blogerjev je namreč polno izzivov. Za njimi ni nikogar. Pogosto so v eni osebi združene funkcije urednika, novinarja, fotografa, oblikovalca, ITjevca, tržnika in piarovca. Sami morajo poskrbeti za vse, od ideje, izvedbe in preživetja. Prav zato je blogerjev relativno malo, sploh v Sloveniji, ki zaradi majhnosti trga ne omogoča finančnega preživetja niti mnogim medijem, kaj šele blogerjem.

Roni Kordiš že več kot 9 let skrbi za blog Had.si. Mnogi so mu nadeli naziv najbolj vplivnega slovenskega blogerja in bloga. Drugi ga “obsojajo” subjektivnosti in komercializacije, tretji ga naravnost obožujejo. Kakor koli, dejstvo je, da je Roni tokratni gost Sketa.si.

Roni, pozdravljen. Usekajva kar v center. Si res subjektiven in komercializiran? Je res greh izraziti lastno mnenje?

Ko sem se odločal, da začnem pisati blog, sem imel ravno takšne pomisleke – namreč blog ne more biti objektiven, kajti gre za subjektivne zapise, ki nastanejo na podlagi opazovanja posameznika. V tem primeru sem zelo subjektiven. Komercizaliziran? S tem se težje strinjam, saj zapisi niso plačani, sponzorirani, ali kakorkoli drugače pisani po nareku. Če na svojem blogu promoviram kakšno akcijo, to tudi izpostavim, da sem objektiven. V Sloveniji so pričakovanja vedno bila velika – da boš pisal kot drugi želijo, da boš objavljal stvari, ki ti jih pošljejo. Ampak tega se navadiš zelo hitro in svet gre naprej. Po devetih letih dobiš tako trdo kožo, da se ne ukvarjaš več s takšnimi stvarmi.

Vrniva se k tvojemu 5 let staremu intervjuju z Lenartem J Kučićem v Delu. Takrat si dejal, da je možno pri tvojem dosegu na mesec zaslužiti za dobri dve kosili. Je danes kaj bolje? Ostane še za sladico in pivo?

Situacija je še vedno enaka, kljub temu, da vsako leto poslušamo, koliko denarja se bo “investiralo” v digitalno oglaševanje. Številka je tako nizka, da rajši ne prikazujem oglasov in imam raje, da imajo uporabniki boljšo uporabniško izkušnjo. Mogoče pa je tudi res, da samo še nisem našel pravega načina monetizacije svojega bloga.

Zakaj si se odločil za pisanje bloga in kako to, da še nisi obupal? 9 let pomeni kakšnih 6000 člankov in če preračunam čez palec, je to z vsem obiskovanjem dogodkov, urejanjem, fotkanjem in samim pisanjem vsaj 12000 ur, torej vsaj 500 dni neprekinjenega dela.

Sem že nekje pri 6300 zapisih in preko 15.000 fotografij je objavljenih na blogu. Če bi sam preračunaval čas, ki sem ga vložil v to, potem tega ne bi počel. Ker pa to počnem z veseljem, pa je vse skupaj precej lažje. Predvsem pa je to ena izmed stvari, ki mi je resno zlezla pod kožo in je postala del mene. Ker v tem še vedno uživam, ni tako težko. Če bi se še enkrat odločal – ja, še enkrat bi se odločil enako.

Na kateri članek si najbolj ponosen, kako je nastal?

Pisalo se je leto 2007, ko je bila Nina Osenar ena izmed najbolj vročih zgodb v Sloveniji. Takrat je snemala spot z Mitjo Okornom za pesem Moment like this in jaz sem bil povabljen na snemanje. Glede na to, da je bila takrat Nina zelo iskana na spletu, se mi je seveda vse skupaj poklopilo – imel sem odlične fotografije in zanimivo vsebino.

Sori, ne morem mimo tega vprašanja. Katarina Čas. S čim te je tako zelo navdušila? Katera slovenska zvezda ji seže blizu na tvoji top lestvici?

Katarina Čas je ena izmed tistih oseb, ki te preseneti, ko jo spoznaš. Pozitivno. Zelo pozitivno. Ker sam ne prihajam iz sveta slavnih in mi je tak svet precej tuj, Katarino pa spremljam že vrsto let (ne, kot stalker!!) na raznih festivalih in pri njej je zelo opazno to, da kljub njeni slavi, da se ne spreminja. Da je ona vedno enaka in da se ne spreminja. Ostala je realna in še vedno preprosta, kot je bila, ko sem jo prvič videl. Slovenske zvezde? Zelo težko bi našel imena, ki bi jih lahko postavil ob bok Katarini Čas.

Ugotovila sva že, da bloganje v Sloveniji ne prinaša zaslužka iz oglaševanja. To poudarjam znova in znova ker tudi sam srečujem “poznavalce”, ki menijo drugače. Kaj pa je tisto, kar šteje? Je to socialni kapital, množica zanimivih ljudi, ki jih uspešni blogerji spoznavamo pri svojem delu?

Če delaš nekaj z veseljem, potem je vse, kar pride zraven, samo dobrodošlo. Res je, socialni kapital, ki sem ga “dobil” v letih bloganja je neskončen. Če nekdo nekaj potrebuje, vem, kdo mu lahko pomaga. Če nekdo potrebuje službo, ga lahko napotim nekam, kjer sem slišal, da potrebujejo tak kader. Predvsem pa sem spoznal ljudi, ki jih verjetno sicer ne bi nikoli. In to je tisto, kar je neprecenljivo.

Kako bi ocenil slovensko blogersko sceno? Kakšni so trendi, kaj je dobrega in kaj bi lahko bilo bolje?

Slovenska blogerska scena je bila pred leti močna. Imeli smo znana imena, ki so bila izpostavljena, veliko se je pisalo in govorilo o blogih. V zadnjih letih se je scena malce spremenila – sam sem pričakoval, da bo prišlo do združevanja blogerjev in da bodo nastali “medijski portali”, vendar na žalost ni prišlo do tega. Če je bil pred leti vsak internetni uporabnik tudi bloger, je sedaj precej drugače. Slovenije je majhna in zelo težko je imeti nišni blog, ki bo tudi uspešen. To je eden izmed trendov, ki ga pogrešam pri nas. Predvsem pa manjka dogodkov, ki bi bili namenjeni blogerjem, kar zelo dobro “furajo” v državah bivše Jugoslavije.

Postavil ti bom provokativno vprašanje. Komu lahko bralci bolj zaupajo – vrhunskemu blogerju ali povprečnemu novinarju?

Marsikdo se bolj poistoveti s piscem bloga, kot pa z novinarjem in mu verjame. Predvsem pa si bralci z blogerjem ustvarijo neko nevidno povezavo, ki se vleče dolga leta.

So slovenska podjetja sprejela blogerje in jih ustrezno obravnavajo? Bi izpostavil kakšen primer dobre prakse?

Par podjetij zelo dobro sodeluje z blogerji, ker se zaveda, da je tudi to del vsebine, ki jo ljudje najdejo na spletu. Primeri dobre prakse so iz področja mobilne tehnologije, tudi avtomobilske, predvsem pa iz področij, kjer se zavedajo, da ljudje cenijo osebna mnenja in kjer imajo kvalitetne produkte, da jih tudi blogerji ne morejo “raztrgati”.

Roni, kje boš 17. juija 2015, ob 10. obletnici Had.si?

Glede na to, da se vedno odločam v zadnjem trenutku, bi bilo bolj primerno, če bi me to vprašal 16. julija 

Tvoja ocena šteje