Dobra večerja po napornem tednu. Šampanjec ob poslovnem uspehu. Enostavna pohvala in priznanje. Vse to so nagrade, pika na i malih in velikih dosežkov.

Zakaj tokrat o nagrajevanju? Ker je prijetno in si vsakdo zasluži spodbudo za dosežek. Sliši se samoumevno, a žal ni. Precej ljudi je vzgojenih na način, kjer so naloge in delo vse, užitek pa le nujno zlo. Ko k temu dodamo še lažno skromnost se lahko hitro ujamemo v začarani krogu, ko si le redko priznamo lastne dosežke in se zanje nagradimo.

Že pri vzgoji otrok se naučimo, da jih je potrebno občasno pohvaliti in nagraditi, kadar si to zaslužijo. Šolski sistem temelji na ocenah, kjer je petica ali desetica priznanje domnevnega izkazanega znanja, dosežka. Še vaš štirinožni prijatelj bo brez pomoči “prišepetovalca psov” znal pokazati, kako zelo ga motivira nagrada.

Morda boste zamahnili z roko, a vseeno pomislite, kdaj ste se nazadnje pohvalili in nagradili za lastni dosežek? Vsak dan storite kaj dobrega, včasih izjemnega, pustite sled. Priložnosti ne manjka.

Poglejmo za trenutek v poslovno okolje. Kadrovski strokovnjaki vedo, da naj bi bilo idealno razmerje med pohvalami in grajami nekje 5 proti 1 v korist pohval. Kljub temu zavedanju kar dve tretjini zaposlenih v Sloveniji še ni bilo deležne pohvale. Podatki so grozni in kažejo ogromen primankljaj v našem poslovnem okolju, ki bi moral strezniti vodstva podjetij. Pa jih? Dvomim. Ne obremenjujejo se s takšnimi “malenkostmi”. 

Slišalo se bo ironično, a pohvale, tudi za službene dosežke, boste morali izboriti sami. Če vas ne pohvali okolica, storite to sami. Priznajte si, da ste svoje opravili kakovostno, dosegli cilj in zmagali. Štejejo tudi majhne zmage. Ste uporabili stopnice namesto dvigala? Super. Dobra odločitev.

Priznajte si, da ste zmagovalci, nagradite se. Prej ali slej boste dosežke začeli prepoznavati tudi pri ljudeh, ki vas obkrožajo. Morda boste prav vi med tistimi, ki bodo zaslužni za zmanjšanje zgoraj omenjenega deleža tistih, ki v službah še vedno čakajo na dan, da jih nekdo….pohvali.