Nekaj nasvetov, kako se ustvarjanja v kuhinji lotiti uspešno, učinkovito in organizirano. Kuhanje mora biti užitek, kuhar pa gospodar hrane, njen šef. Hrana nas mora najprej vznemiriti, nato pa potešiti. Kot ljubezen, kajne?

Čistoča

Kuhati začneš v čisti kuhinji. Med kuhanjem pospravljaš za sabo. Odpadke, pripomočke, vse. Ob koncu kuhanja naj bo kuhinja čista. Zakaj? Tako se lažje ukvarjaš s hrano, ne zapravljaš časa in energije z iskanjem po razmetanih površinah in na koncu se ustvarjanje zaključi z uživanjem ob hrani in ne z mislijo na razmetano kuhinjo. Med kuhanjem se VEDNO najde čas, da pospraviš za sabo. Vedno!

Načrtuj

Načrtovanje ubija spontanost. Hmm, a res? Ti povem, kaj ubije spontanost. To, da se lotiš kuhanja in se potem soočaš s kompromisi. S sestavinami, ki so na polici, a trgovine, ne tvoje shrambe. Z mesom, ki je še ledeno. Z zelenjavo, ki ni pri roki. Z…. Skratka, pomisli na jed. Pomisli na sestavine, pripomočke. Pripravi reči. Naj se meso segreje na sobno temperaturo. Naj bo nož nabrušen. Naj bo voda vrela, če veš, da brez nje pri kuhanju skoraj ne gre. Pripravi sestavine in umakni tiste, ki jih ne rabiš, da ti ne zasedajo površin. Potem ustvarjaj.

Recepti niso Ustava

Nauči se kuhati po občutku. Spoznaj procese. Kaj se zgodi, ko združiš mleko, maslo in moko? Nastane roux in z njim lahko gostiš. Samo en primer. Nauči se tehnik. Potem poskusi ustvarjati. Še vedno se vsakič naučiš nekaj novega. Predvsem pa spoznaš, da so praktično vsi recepti predvsem lego kocke z osnovnimi tehnikami, ki pripeljejo do jedi. Ampak recept pokaže cilj, smisel ustvarjanja pa je tudi v poti. Naredi si jo zanimivo, poučno.

Si amater, dovoljene so napake in izkušnje

Kdo med vami služi s kuhanjem? Redki, kajne? Dokler si amater in za svoje kuhanje nisi plačan, si povsem svoboden. Imaš pravico želeti, hrepeneti po novem. Eksperimentirati. Zmagati in tudi kdaj prismoditi. Profesionalci te svobode nimajo ker morajo vsak dan znova pripraviti identično jed. Stokrat zapored. Za eksperimente in užitke lahko namenijo le redke trenutke. Kaj pa ti? Uživaj!

Pripomočki so lahko tudi osnovni

Res potrebuješ štedilnik za nekaj tisočakov? Milijon nastavitev? Lučke, piske, aplikacije? Pa nože za 300 EUR? Res? Vse te reči lahko olajšajo delo. Lahko so razlika med 95 in 99% uspešnostjo. Ampak pot do 95% je odvisna od tebe in kakovostnih sestavin, ne pa od števila tipk na mikrovalovki. Privošči si pripomočke, ki jih dejansko uporabljaš. Ne kupuj najceneje, še manj najdražje. Nauči se jih uporabljati. Predvsem pa se ne slepi, da boš z investicijo v več tehničnih pripomočkov postal(a) boljši kuhar. Žal ne gre tako.

Soljenje

Sol ni hec. Je stvar okusa. Je kemija. Je nekaj, kar v receptih skoraj nikoli ni natančno definirano. Ker je, stvar okusa. Skratka, imej sol pri roki. Ves čas. Uporabljaj prste, ščepce soli. Okušaj jedi. Spoznaj kako sol vpliva na živila. Eksperiment. Kupi mleto meso. Naredi dva kupčka. Prvega soli, zmešaj in pusti na hladnem čez noč. Oblikuj pleskavice. Drugi kupček ne smeš soliti. Oblikuj pleskavice. Slednje posoli tik pred peko. Speci in mi sporoči, kakšna je razlika v teksturi mesa. Je prvo kot »čigumi«, drugo pa rahlo, da se kar cedi v ustih? To bo dobra šola za vse gril majstre…

Meso rabi čas in zgodba o ledenih krožnikih

Meso se mora pred peko praviloma segreti na sobno temperaturo. So častne izjeme, ampak pšogosto to kar drži. Po peki se mora »spočiti«. Okus mesu zagotavljajo sokovi. Če meso ne počiva, sokovi stečejo. Počakaj 5, 10 ali več minut. Potem reži in to z nabrušenim nožem. Še nekaj. Krožnike pred serviranjem pogrej. Najhuje je dobiti primerno topel steak na ledenem krožniku, ki zrezku in prilogi odvzame vso toploto. Pečica? Ja, ima tudi nižje temperature. Nastavi 60 stopinj in zadegaj krožnike vanjo pol ure pred serviranjem. Pa smo spet pri načrtovanju, kajne ;)?

Pečica NI krematorij

Žal v Sloveniji ljubimo preveč pečeno meso in zelenjavo. Napaka. Tako ubijemo potencial jedi. Piščanec je lahko sočen, ne rabi biti kot žagovina. Zrezek mora biti vsaj malo rožnat. Zelenjava je hitro kuhana. Testenine so al dente in ne razkuhane. Kuhanje prekineš, ko so še malce »trde« na ugriz. Skuhajo se potem same do konca. In juhe…Včasih je juha gotova že v 10 minutah, le zakaj jo kuhaš eno uro? Za vsak slučaj?

Slabe sestavine

Razumem, da včasih varčujemo. Ampak, hrana je najbolj intimna reč. Še bolj kot spolnost. Pomisli, kaj daješ v usta. In da to postane del tebe, tvojih otrok. Je še kaj bolj intimnega?!? Ni. Kupi manj, kupi bolje. Spoštuj sestavine. Kuhaj z ljubeznijo, postrezi z ljubeznijo. Včasih je bolje uporabiti manj sestavin kot pokvariti okuse s pretiravanjem.

Noži in deske

Si med tistimi, ki imajo top nož? Dovolj. Nabrusi ga. Sprejmi dejstvo, da se boš prvi teden po tem morda urezal(a). Potem začneš paziti. Delo z ostrim nožem je lažje in bolj varno. Pa še to. Vrži stran stekleno desko za rezanje. Uporabljaj plastično in jo redno menjaj, še bolje pa lesene. Podloži spodaj mokro krpo, da ne drsi. Nauči se osnovnih rezov, sekljanja, držanja noža. Pa tudi tega, da se ga po uporabi očisti in pospravi.

Opiši svojo jed

Kuhaš uro, dve. Ali znaš svoj dosežek, jed na mizi, opisati v 20 sekundah? Zgodba je pomembna. Je del pričakovanja in izkušnje s hrano. Krepi spomine in okuse. Ne verjameš. Zapri oči in pomisli na »slasten, dišeč drobnjak, ki je bil nasekljan minutko pred kosilom na babičinem vrtu. Pomisli na domače štruklje iz moke tistega mlinarja, katerega družina to počne že 150 let. Pa na slastno pečenko, ki se je 48 ur cmarila pri nizki temperaturi, v skrbno izbranih svežih začimbah in je bila na koncu na hitro popražena v maslu«. Lačen? Hja, tako to gre.

Hrana nas mora najprej vznemiriti, nato pa potešiti. Kot ljubezen, kajne?

Tvoja ocena šteje