Ali ste vedeli, da mnogi otroci bogatih direktorjev vodilnih IT podjetij ne odraščajo v stalni družbi tablice ali mobilnika?

Res je, dober primer je bil Steve Jobs, ki je v svojem zasebnem življenju otroke vzgajal brez izrazite izpostavljenosti sodobnim elektronskim napravam. Avtor biografije o Stevu Jobsu, Walter Isaacson, je kot primer opisal njihove družinske večerje. Potekale so za veliko mizo, med obedom pa se je družina pogovarjala o zgodovini, knjigah in sorodnih temah. Nihče ni izvlekel in se igral s svojo »i« napravo. Jobs je leta 2010 celo omenil, da njegovi otroci ob prihodu prvega iPada na trg slednjega sploh niso uporabljali.  Težko predstavljivo, kajne? Pričakovali bi ravno nasprotno.

Jobsov primer ni osamljen. Mnogi starši omejujejo čas, ki je otrokom na voljo za zabavo s sodobno tehnologijo na podoben način, kot so generacijo pred tem omejevali čas za gledanje televizije.

Menim, da je bolj kot omejevanje na mestu izobraževanje, pomoč pri stiku mladih z digitalnim okoljem, opozarjanje na previdnost pri nastopanju v družbenih omrežjih in komunikaciji ter zdravo razmerje med digitalnimi in analognimi vsebinami ter doživetji. Danes mnogi 12 letniki o digitalnih napravah vedo več kot povprečen 40 letnik. S tem ni nič narobe, svet se spreminja. Ampak svetova sta dva in živeti je treba znati v obeh, tudi v “analognem”. 

Tvoja ocena šteje