in čakam dan, ko bo na naslovnicah vodilnih časopisov prav poseben oglas.

Bild, La Repubblica, Le Monde, Financial Times, The New York Times, The Washington Post, The Wall Street Journal, The Guardian, kitajski The People’s Daily, The Times of India in po želji tudi Dnevnik ter Delo.

Vse to so primeri medijev, kjer še vedno nismo videli odmevnega oglasa, s katerim bi jasno in učinkovito v Slovenijo povabili vsakogar, ki želi tukaj vlagati ali zgolj uživati svoj prosti čas. Naj pride, naj uživa, naj vlaga in zapravlja.

Hipsterski kreativni direktorji, dobro jutro!

Kako naj bo oglas zasnovan? Ne vem. Menim pa, da je na svetu dovolj sposobnih ljudi, ki znajo skupaj z naročnikom ustvariti zelo učinkovite oglase. To ne bi smel biti problem v svetu, kjer se odlično prodajajo tudi najbolj bizarne reči in je Gangam style proti pričakovanjem porušil števce YouTuba, bodočega medija številka 1, ki bo v prihodnje povozil ali vsaj spremenil vse TV programe sedanjosti. Mimogrede, samo oglas ne bo dovolj, še manj pa zgolj v tiskanih medijih.

Kaj nas loči do uspeha? Za začetek najdimo nekaj problemov, to disciplino v Sloveniji res obvladamo in bi lahko to izjemno sposobnost iskanja izzivov odlično tržili. Če trdno prepričaš Slovenca, si ustvaril novi Apple in Google hkrati. Steve Jobs bi pri nas verjetno pred leti raje odprl burekdžinico in kreativno prodajal jabolčni štrudl.

»Nekdo bo zaslužil!«

Res je, najbolj grozna obtožba v tej državi. Nekdo bo zaslužil. Verjetno to izdavi nekdo, ki dejansko služi s svojim delom. Po kakšni logiki je »služenje denarja« greh še zdaj ne razumem. Seveda vemo, da tovrstne obtožbe lahko izhajajo tudi iz nezmožnosti doseganja vseh lastnih potencialov, ki privede do izrazite naklonjenosti k jamranju in nevoščljivosti drugim, menda bolj uspešnim. Da, nekdo bo zaslužil. Pa naj. Bilo bi lepo, če bi znali tudi mi. Še več.

»Ne splača se.«

Odličen izgovor, da se ne zgodi prav nič. Ne splača se to, ne splača se ono, nič se ne splača, a imeli bi vse in jezni smo na one, ki to imajo. Takšen pogled na svet se »ne splača« in to je edino, kar zares drži. Nikola Tesla bi lahko brez težav dejal »Ne isplati se!« in na štedilnik zadegal pleskavico, narezal čebulo, pripravil lepinjo, si odprl pivo ter se zleknil. Njegovih nekaj sto izumov pa bi počakalo koga drugega. Kaj bi se zgodilo, če bi si to mislili pri Akrapoviču, nekdanjem Elanu, če bi si to zažvižgal Bojan Križaj ali Tina Maze? Resno, v naši preteklosti in sedanjosti mrgoli zmagovalcev in vzornikov. Ja, seveda se splača.

»Nočemo kapitalistov, hočemo pravice!«

Morda nam denar v določenih trenutkih ne diši, še najbolj tedaj, ko ga nimamo. Kadar je denarnica polna nimamo prav nobenih problemov s kapitalizmom in denarjem. Hej, pred petimi leti se je tudi pri nas veselo trošilo, zapravljalo in nazdravljalo. V zrak so leteli zamaški šampanjcev in zrli smo v svetlo prihodnost ter razmišljali o novem avtu na lizing. Smo tedaj imeli našega Che Guevaro? Niti ne. Imeli smo že Semoliča, a še sindikati so bili tedaj precej prijazni. Imeli smo polne riti denarja, vsaj večina, in kapitalizem smo naravnost ljubili. Če želimo podobno evforijo se bomo zanjo morali potruditi in pot do nje ne vodi skozi zanikanje tistega družbenega sistema, ki nas je do nedavnega uspešno držal pokonci. Kapitalizem je super, boljše izbire ta hip verjetno ni. Več denarja lahko pomeni več pravic. Nekdo jih mora financirati. Z denarjem. Torej začnimo služiti. Tudi tako, da v to nedolžno slovensko grudo sprejmemo vsakogar, ki ga ima pa četudi bo izvajal novinarske konference v hrvaškem, turškem ali marsovskem jeziku.

»Saj nimamo kaj za pokazat«

Izjava na prvo žogo. Ker je neumna, se vrni za risalno desko in razmišljaj tako dolgo, da ti zraste brada ali prideš s kakšnim drugačnim stališčem. Pa vprašaj tujce, kaj bi oni odgovorili. Njim prodajamo zgodbo. Ogromno jih pride sem. Verjetno ne zato ker »nimamo kaj za pokazati« in ker je…

…»vse v penisu«

Omiljena izjava. Po svoje se vse začne v tistem 15 ali malce več cm kratkem privesku in se vsaj verbalno tam tudi konča. Vmes pa je lahko drugače. Vsaka sprememba se začne pri sebi. Preprosto se ne smemo sprijazniti s porazom. Zmoremo več in bolje. Sami, z ali brez politikov. Ne pričakujmo, da nas bodo oni rešili. Še nikoli nas niso sami od sebe. Od njih moramo to brezpogojno zahtevati, spremembe pa začeti pri sebi. Tudi tiste manj prijetne, katerih obstoj si priznamo po temeljitem pogledu v ogledalo. Če nam ne bodo zmogli slediti se naj odpeljejo nazaj v svoje volilne okraje in se raje posvetijo ovčereji ovc s štirimi nogami.

Kateri tepec je to napisal?

Se strinjamo, da je ta članek površen, celo provokativen in da ti ni povsem všeč? Se? Super! Če je temu tako, si daj duška in komentiraj. Bodi neizprosen, predlagaj kaj drugega ali vsaj kritiziraj. Vse je bolje kot pasivnost.

Tvoja ocena šteje