Nemška vlada razmišlja o morebitni omejitvi službene elektronske komunikacije izven delovnega časa. So podjetja, kot recimo BMW, Volkswagen in Puma, ki to izvajajo že sedaj, prostovoljno. Smo morda priča novemu trendu, kjer bo prepovedano izven delovnega časa poslati e-pošto zaposlenemu?

Službena komunikacija le v službenem času
V mnogih delovnih okoljih službena komunikacija ni omejena zgolj na plačan delovni čas. Razumem pomen prostega časa in zdravega razmerja med službo in prostim časom. Lahko razumem tudi, da nekateri delodajalci pričakujejo, da bodo ljudje na voljo 24 ur dnevno, kadar koli in kjer koli ter da to že meji na mobing. Takšna praksa ni dolgoročno vzdržna in vodi k nezadovoljstvu in pregorevanju ljudi.
Vseeno pa nekateri delajo dlje ali so najbolj učinkoviti ob drugačnih urah in pošljejo službeni mail sodelavcem tudi izven njihovega delovnega časa. Kaj pa podjetja z več delovnimi izmenami, dober primer so tudi trgovska podjetja, praktično vsa, ki imajo tudi prodajalne. Ali tisti, ki trenutno delajo, ne bi smeli poslati e-pisma sodelavcu, ki bo prišel v službo v naslednji izmeni in je v trenutku, ko je mail poslan, sredi svojega prostega časa?

Tako je z e-pošto. Večina ljudi je pri službenih klicih že bolj zadržana in pred klicem vsaj pomisli ali je klicani v službi ali ne. Nekje vmes med emaili in klici so sporočila SMS. So manj invazivna kot klic, bolj informativna in prejemniku omogočajo vpogled v vsebino komunikacije, ni pa nujno potreben njegov odziv, kot je  logično pri telefonskem pogovoru.
SMS in e-pošta imata odlično lastnost. Lahko ju preberemo, se seznanimo z vsebino in če želimo tudi odgovorimo. Ni pa nujno. Imamo pravico do prostega časa, le uveljavljati jo moramo.

Kaj je »delovni čas«?
Poskušam razumeti, čemu bi koristila morebitna restriktivna zakonska prepoved službene elektronske komunikacije izven tako imenovanega delovnega časa. Ampak kaj je običajni delovni čas? Kakšen je recimo običajni delovni čas novinarja, ki dela tudi doma in v svojem prostem času, po lastni presoji in odločitvi? Bo slednji lahko prejemal službeno elektronsko pošto pogodbenega partnerja, medijske hiše, izven delovnega časa? Kaj je zanj delovni čas? Je to čas od 9. do 18. ure, ko je v službi njegov šef? Je to ob 22. uri zvečer, ko spiše svoj prispevek in ga po e-pošti pošlje uredniku? Mu ga sploh sme poslati in pričakovati tudi službeni email, v katerem bo urednik podal odgovor?

Earth calling. Hellou?
Stroge omejitve e-komunikacije bi bile zabavne tudi pri poslovanju z deli sveta, ki so v več ur oddaljenih časovnih pasovih. Kako naj poslovnemu partnerju v San Franciscu razložimo, da mu ne bomo dvignili telefona ali odgovorili na email ker bo delavec v Sloveniji prav tedaj že na poti domov? Četudi gre za pomembno zgodbo, ki jo želijo vsi vpleteni izpeljati čim bolj uspešno.

Bi se, po balkansko, znašli?
Hipotetično obstaja prepoved elektronske komunikacije med zaposlenimi izven delovnega časa. Ura je 19.00. Sem doma in ker sem se sam tako odločil, zaključujem pomemben poslovni projekt v svojem zasebnem času. V to me nihče ne sili, pač mi bolj ustreza tipkati po prenosniku na vrtu, v družbi najbližjih. Morda sem bolj sproščen, morda bolj spočit in ustvarjalen.
Projekt se začne jutri. Pred tem ga želim poslati še ostalim članom ekipe, sodelavcem in sodelavkam. Problem? Da. Službene elektronske pošte menda ne smem poslati. Kaj bom storil? Uporabil bom Gmail in preko njega poslal sodelavcu na njegov Gmail in s tem morda kršil kar nekaj pravil varovanja podatkov, ki obstajajo z razlogom ob dejstvu, da Google strojno veselo skenira vsebino e-pošte in nam menda s tem zagotavlja boljše delovanje svojih storitev. Bo tudi to lahko sporno? Če bi zakonodaja prepovedovala takšno aktivno pošiljanje tudi preko zasebne e-pošte, bom pač uporabil kaj tretjega – posrednika ali e-poštni nabiralnik v katerem shranim osnutek e-pošte, sodelavec pa se vanj prijavi in sam pogleda osnutek ter uporabi, kar želi. Ne pozabimo še na Dropbox in podobne oblačne storitve.
Skratka, trdim, da bodo podjetja in posamezniki našli ovinke pred ovirami morebitne preveč stroge zakonodaje.

Zmernost

Odgovor se skriva med črno in belo in pozna več obrazov. Zmernost pri omejevanju poseganja delodajalca s službeno elektronsko komunikacijo v prosti čas zaposlenih. Korekten ukrep je lahko zaveza podjetij, da bodo skušala v najmanjši možni meri namerno posegati v prosti čas svojih zaposlenih. Izjeme bi morale biti vsaj približno definirane in jasne vsem partnerjem v poslovnem procesu.

Za konec: ali je službena elektronska komunikacija v letu 2014 res največji in edini problem evropskega gospodarstva in delovne sile?