Tam blizu živalskega vrta je rastlinjak. Ne, ni v bližini Državnega zbora. Rastlinjak, v katerem ni še nikoli dišalo tako lepo, kot tistega torka, ko se je zgodila Skrivna večerja 2.

Prvi dogodek Skrivna večerja je v pop up lokacijo transformiral Križevniško cerkev. Bine Volčič je vodil kulinarično mašo in dogajanje je bilo kar rahlo svečano. Skrivna večerja 2 je bila nasprotje. Iz kamna in kript v steklenjak. Pod luno in zvezde. Iz centra prestolnice na obrobje. Iz “maše” na angleški piknik.

Železna lady bi zmazala roastbeef v 2 potezah

Chef Uroš Mijailović prihaja iz restavracije v Golf klubu Arboretum Volčji potok. Kuharsko znanje si je nabiral v Veliki Britaniji in pri kuharici Olgi Markovič Novak, slednja je s hrano vrhunsko razvajala maršala naše bivše države. Uroševa posebnost je, da je precej priljubljen tudi med diplomati, kjer skrbi za izvrstno kulinariko njihovih gostov. Je skorajda dvorni chef britanskega veleposlaništva in je dober poznavalec njihove kulinarike, navad in običajev.

Uroš Mijailović
F: P. Irman

London is calling

Hja, Bine je tripal na The Doors, sredi cerkve. Car. Urošu bi lažje prisodil The Clash. Sprehod po britanski kulinariki je zajel serijo standardnih jedi, ki sicer terjajo kar precej volje in časa za pripravo in uspešno podirajo stereotipe, da Britanci ne zmorejo dobre kulinarike. Sori, to ne drži in Uroš je to znal pokazati vsem, ki so iskali nekaj drugačnega ta večer.

F: P. Irman

Ribice z restanim krompirjem

Kakopak so ribe plavale in končale na krožniku. Restan krompir res ni bil prisoten, je bil pa odličen fish & chips. Jed, ki jo je praktično nemogoče odkriti v deželici burekov, pic, hot dogov in kebabov, ups, Sloveniji. Fish & chips ne nudijo niti naši vrli chefi in če ga boste iskali na Tednu restavracij, boste verjetno iskali zaman. Zanimivo. Tokrat je bil za “zaresni” uvod in odličen, skupaj s Carlsbergom in Somersby ciderjem. Ampak pravi uvod je bil že prej. S kumaričnim sendvičem v družbi bombajskega tonika. Sledili so melancanovi zavitki z mešanico zeliščnih sirov.

Z ulice na dvor

Če je bil uvod pikniški, ribice street food, je sledila selitev v bolj fensi okvirje. Pečenka Wellington je zgodba zase. Dosti dela je z njo, zato je tudi ni ravno pogosto na naših mizah. Izvrsten kos govedine, premaz gobic, zavito v listnato testo.

Pečeno, z zelenjavno prilogo brstičnega ohrovta z gorčičnimi semeni in korenja z lešniki. S to pečenko je bila tako. Jaz sem si privoščil še povsem rdeč kos, ker imam rad tako pripravo. Na voljo so bili tudi bolj pečeni kosi. Vseeno se je opazilo, da nekaterim ljudem to ni blizu in imajo radi well done ali pa povsem pečeno meso. Aha, seveda tukaj ni manjkala vinska spremljava. Odličen Dolfo Gredič rdeče.

Sladki finale

Najprej mešanica sadja, biskvita in želeja, kreme in …. skratka trifle. Skupaj s ciderjem. Potem pa je sledila še ena sladica, puding s kruhom in maslom. Nekaj podobnega pohanim šnitam. Nasitno. Za finale pa ni manjkal cheddar ter Underberg.

Pod črto

Všeč mi je koncept Skrivne večerje. Dejansko presenetijo. Tokrat je bilo povsem drugače kot prvič. Okolje, chef, hrana, format miz, vzdušje. Obakrat zanimivo. Prvič komorno, sedaj sproščeno. Podirajo tudi logiko visoke kulinarike. Tokrat ni sledila klasični logiki obiskovalca naših gostiln. Meni je bil obsežen in nam je v nekaj urah pokazal kako jedo Britanci. In to brez tikka masale. Ne morem se spomniti, kje v restavracijah bi nudili britanski meni. Zame je bilo to nekaj novega in prijetno doživetje. K temu pa sodi tudi pijača. Hja, vinsko spremljavo nudijo vsi. Po možnosti slovenskih vinarjev. Super, a pijača ni zgolj vino, vsaj zame vino ni najbolj pomembna reč v vesolju. Dosti raje imam točno to, kar je bilo sedaj – pestrost od ciderja, piva, dobrega vina pa vse do vode in likerja za finale.

Organizacija je bila tudi tokrat zelo korektna. Lokacija dobra, parkiranje urejeno. Biotehniška fakulteta. Mnogi so jo obiskali, njeno lokacijo, prvič v življenju. In vmes slišali tudi kakšno zgodbico o netopirjih, zeliščih, kačah in še čemu, kar bi človek pripisal urbani mitologiji strokovnjakov, ki jih mika … biologija.

Še nekaj. Uroš je zabaven chef. Predstavljal je jedi, krožil po prostoru, bil je odprt in menim, da je tudi kot človek navdušil večino gostov. In dobil je novo stranko. Kmalu ga obiščem v njegovi restavraciji v Volčjem potoku.