Sanjaš o bogato obloženi mizi, ki se kar šibi pod dobrotami. Bogata izbira, vonji, privlačni aranžma, barve, oblike. Za mizo nasmejana družina, pod mizo družinski kuža, zlati prinašalec. Za piko na i pride mimo še dobrodušni poštar ter srkne deci domačega soka, pridelanega z jablan, ki rastejo tam na vrtu. Bio, eko, neškropljene, domače…še črvi prepevajo, ko rinejo po njih.

Dobro jutro!

Še enkrat. Dobro jutro, sunshine*, to ni TV reklama.

Realnost je rahlo drugačna, kajne? Ko se privalimo domov pozno popoldne, nam je včasih kar težko skočiti za štedilnik in ustvariti umetnino, ki bi jo pohvalili Bine Volčič ali zahtevna žirija Masterchefa.

Ni časa, energije, znanja, sestavin in volje. Zaužijemo nekaj, kar pripravimo na hitro ali pa je počakalo na hladnem. Vsake toliko naročimo pico ali kupimo že pripravljen obrok v prodajalni.

KISS (keep it simple and sexy**)

Moja realnost je bila točno takšna. Instantna. Vsake toliko sem jo popestril s špageti ali juho iz vrečke.

Potem sem po… popenil. Marca lani sem se odločil, da rad (dobro) jem in da se bom tudi pri tem zanesel kar lepo nase. Pa sem začel kuhati. Preproste jedi, ker drugačnih niti nisem znal. Potem je sledilo vse in danes je receptov že okoli 300.

V letu dni sem govoril z mnogimi in priznam, da sem na začetku imel zadržek. Pričakoval sem kritike, zakaj objavljam tako preproste recepte. Živel sem pod vtisom visokoletečih receptov, seksi fotk, aranžmajev, okrašenih miz in krožnikov in rustikalnih scen s prtički z bolšjaka. Nisem pričakoval, da bodo ljudem všeč enostavne jedi. Motil sem se. Zelo.

Šteje tisto, kar dejansko znamo in želimo skuhati

Večina ljudi ni kuharjev. S(m)o priučeni kuharji, ki ustvarjamo zase in družino. Realnost. Vsem kuhanje ni v užitek. Dan je poln ostalega in za kuhanje tu pa tam zmanjka energije ter volje. Pogosto pri roki ni zahtevne kuharske opreme. Doma nimamo vseh sestavin, včasih niti osnovnih, kaj šele eksotičnih.

Doma kuhamo preproste jedi, zahtevne pa največkrat uživamo v gostilnah, kjer nam kuhajo in strežejo drugi.

Koncept SKETA.si je temu prilagojen. Jedi so enostavne, dokaj hitro pripravljene, načeloma zahtevajo osnovno opremo in cenovno dostopne sestavine. Kljub temu so jedi slastne in dobro vemo, kaj zaužijemo.

Cilj je ljudem približati enostavne jedi, jih spodbuditi, da jih dejansko pripravijo in v njih uživajo. V naslednjem koraku pa novo pridobljeno znanje nadgradijo in združijo v lastne kreacije. Kuhajo sami. Rezultat je načeloma zelo dober. Nanj so ponosni in tega ne skrivajo. Njihova zmaga je moja zmaga.

 

Dober tek!

 

*sunshine = sonček

**naj bo seksi in enostavno