Slovenski dan brez zavržene hrane – v 2024 četrto leto zapored

Vsak izmed nas je del globalne težave zavržene hrane, zato moramo postati del rešitve. V Sloveniji si k manjšim količinam zavržene hrane prizadevamo s Slovenskim dnem brez zavržene hrane in z aktivnostmi, ki potekajo pod njegovim okriljem.

Prvi Slovenski dan brez zavržene hrane je leta 2021 potekal prvič, njegovi pobudniki pa smo različna podjetja in organizacije, ki so se povezala v partnersko sodelovanje z misijo, da en dan v letu namenimo ozaveščanju javnosti, spodbujanju k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter izobraževanju o praktični uporabi neporabljenih prehrambnih izdelkov.

Partnerji projekta v 2024 so: Lidl Slovenija, program Ekošola, Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, TAM TAM, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo s projektom LIFE IP CARE4CLIMATE, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Etri skupina z Mini tovarno.

Partnerji projekta smo izjemno ponosni, da je Vlada RS na seji 13. aprila 2023 sprejela Sklep o razglasitvi slovenskega dne brez zavržene hrane, ki ga bomo, kot že pretekla tri leta, obeleževali 24. aprila. Slovenski dan brez zavržene hrane je postal splošno dobro in spodbuja razmislek o tem, da lahko z ravnanjem vsakega od nas pripomoremo k temu, da je zavržene hrane manj.

Pobudniki tudi letos združujejo moči in pripravljajo številne aktivnosti, povezane s preprečevanjem zavržkov hrane. V Lidlu Slovenija so med drugim skovali novo besedo – hranozavest –, ki poudarja pomen trajnostnega življenja. Obenem je na plakatnih mestih TAM-TAM po vsej Sloveniji zaživela kampanja Zbudi svojo hranozavest, pri kateri so sodelovali mladi modni oblikovalci Jurij Fidel, Katja Kuhar, Anita Miklavčič in Uroš Topić, ki so oblikovali serijo trajnostnih kuharskih predpasnikov.

Modne predpasnike so si v okviru ozaveščevalne kampanje nadeli ambasadorji Lidla Slovenija, nutricionist Jernej Ogrin, šepetalec hrani Sašo Šketa, ustvarjalka vsebin Klara A. Žagar ter kulinarični bloger in avtor kuharske knjige Jernej Zver. Na plakatih, ki so v teh dneh zaživeli na plakatnih mestih TAM-TAM, so predstavljeni z jedmi, pripravljenimi iz zavržkov hrane.

Hranozavest – ime novega življenjskega sloga in njegov pomen

Dolgoročni cilj Lidla Slovenija in pobudnikov slovenskega dne brez zavržene hrane je, da »hranozavest« sčasoma postane del pogovornega jezika, kar bi botrovalo vpeljavi izraza v SSKJ. Partnerji verjamejo, da izraz »hranozavest« nazorno izpostavlja pozitivne asociacije: odgovorno ravnanje s hrano, ozaveščeno prehranjevanje ter (samo)zavest, da prav vsak izmed nas deluje v tej smeri.

Hranozavest  – Ozaveščen odnos do hrane za manj zavržkov in uravnotežen življenjski slog. Biti hranozavesten pomeni živeti hranozavestno, imeti hranozavestno filozofijo, ustvarjati hranozavestne recepte in se hranozavestno oziroma ozaveščeno prehranjevati.

Hranozavesten je tisti, ki s hrano ravna premišljeno, stremi k čim manjšim zavržkom hrane, pri nakupu in pripravi hrane pa je pozoren na njen izvor, hranilne vrednosti in vpliv na okolje. Vsaka odločitev hranozavestnega posameznika v zvezi s hrano je preudarna, pri čemer so v ospredju misel na zdravje, trajnost in etičnost.

Hranozavesten življenjski stil spodbuja:

• zmanjševanje količine zavržene hrane – s premišljenim načrtovanjem obrokov, uporabo ostankov hrane in kompostiranjem se skušamo izogniti temu, da bi hrano zavrgli, hkrati pa skrbimo zato, da zmanjšamo vpliv na okolje;
• ozaveščeno prehranjevanje – svoje obroke načrtujemo vnaprej, ob tem pa vedno poslušamo svoje telo; pozorni smo na znake lakote in sitosti, pri pripravi hrane in prehranjevanju smo zmerni;
• zdravo prehranjevanje – prednost imajo živila, bogata s hranljivimi snovmi, medtem ko se uživanju predelane hrane izogibamo;
• trajnostno izbiro – pri izbiri živil smo vedno pozorni tudi na njihov vpliv na okolje, zato posegamo po lokalno in trajnostno pridelanih živilih. S tem hkrati podpiramo lokalne kmete in spodbujamo okolju prijazne kmetijske prakse;
• etične odločitve – pri nakupu izbiramo živila in izdelke s certifikati pravične trgovine;
• čuječnost prehranjevanja – s takim načinom prehranjevanja vzpostavimo zdrave prehranjevalne navade in razvijamo bolj pristno izkušnjo uživanja vsakodnevnih obrokov (uživamo hrano s polno pozornostjo).

Hranozavestna oseba torej živi hranozavesten življenjski stil, ki spodbuja celosten pristop k hrani, ki presega zgolj prehranjevanje.